»Mogoče da, mogoče ne.«

»Mogoče da, mogoče ne.«

»Tukaj smo, da sporočimo, da nas ni mogoče prestrašiti, da nas ni mogoče ustaviti.«

»In če se je znašel na takšnem področju, da je videl, da travnik mogoče ni primeren, da so mogoče žice čez travnik, mogoče količki, je videl, da je mogoče avtocesta najbolj primerna.«

»Zapisali bomo, da je mogoče omejevati gibanje med občinami in da je mogoče omejevati gibanje ponoči, da je mogoče omejevati različne svoboščine državljanov.«

»Menim, da je to mogoče.«

»Da, mislim, da je mogoča.«

»Menim, da je sporazum zelo mogoč.«

»Menim, da je še vedno mogoče.«

»Zadovoljen sem, da je bila mogoča določena stopnja izvrševanja in da je bilo s tem mogoče doseči določeno stopnjo odvračanja.«